Ljubezen do sebe je romanca, ki traja vse življenje
Vam tole zveni znano: imate cilj, veste natančno, kaj hočete, a ne poznate poti do tja?
Ob idejah, ki jih dobivate, se oglasi notranji ugovor, ki pravi: "Ja, ja ... ampak ..."
In ne začnete. Ne dvignete telefona, ne sedete v avto, ne napišete sporočila ...
Nekaj podobnega se dogaja učiteljici Tanji, ki je prišla na coaching.
Izziv: Njen cilj je napisati knjigo o komunikaciji učiteljev z učenci v srednji šoli. Predstavlja si,
kakšna bo naslovnica, ima naslove posameznih poglavij in kazalo. A ji ne uspe, da bi enostavno - začela. Tako se izid njene knjige odmika in odmika.
To je zanimiv izziv za coacha, saj gre za iskanje privlačnih idej na eni strani in za odstranjevanje
miselnih ovir, ki preprečujejo, da bi Tanjina ustvarjalnost stekla, na drugi strani.
Tanja se strinja, da bova uporabili malo nenavadno metodo: sedeva v nasprotni kot sobe, na
"točko v prihodnosti" z datumom 20. 2. 2011, iz katere gledava na izhodiščno točko (20. 2. 2010), torej iz prihodnosti v preteklost. Novi stol v kotu "ima" tako enak datum kot danes, le leto dni kasneje:
"Predstavljajte si, da je danes 20. 2. 2011 in je vse potekalo, kot si želite. Srečava se
in odlično se počutite. Ko sva bili zadnjič tu, je bila pred vami naporna naloga - pisanje
knjige. Zdaj je za vami, medtem ste jo lahkotno in navdušeno uresničili. Kako natančno
ste to naredili?"
Gospa Tanja me najprej začudeno pogleda, potem pa pripoveduje navdušeno o tem, kako si je
v svoj rokovnik vnesla nalogo, da bo vsak dan dve uri pisala, in to med 10. in 12. uro dopoldne.
In to tudi počela - z vsako stranjo bolj navdušeno.
"Predstavljajte si torej, da smo 20. 2. 2011 in je vse delovalo, kot si želite.
Napisali ste knjigo. Kako ste to počeli drugače kot sicer?" (Tanja razmišlja in govori
o idejah in podrobnostih - ..., nato se pogovarjava na kratko o njenem zadnjem dopustu).
Sledi še eno vprašanje: "Recimo, da ste v tem času naredili tudi kaj nenavadnega,
"odštekanega", norega, kar še nikoli niste ... Kaj natančno je to bilo?"
Tanja se začne zabavati, saj prihajajo na dan ideje, ki jih njen racionalni um nikoli ne bi predvidel.
Npr. prijateljica ji je "posodila" za teden dni apartma v Bohinju, da je lahko samo pisala, začela
je spet teči, saj takrat dobiva odlične ideje, z računalniškim programom, ki ji je všeč, naredi za
vsak dan miselni vzorec o vsebini pisanja ...
(Tako ponavljanje vprašanj pomaga svetovancu iz kroga racionalnega mišljenja. Pri tem si lahko pomagamo tudi z znanim okvirom "kot da bi" ali spodbudo "Recimo, da bi...". Seveda tako
dobljene ideje preverimo glede njihove uresničljivosti. Navadno se pojavijo prave ideje šele po
tretjem ali četrtem krogu vprašanj. Tak postopek ustvari več energije in motivacije za nalogo. )
Po postopku se vrnemo v sedanjost. Kaj je vaja povzročila pri Tanji? Sprostitev, več energije in
potrebo, da takoj začne pisati! Po dogovoru za ta teden, mi ob koncu tedna poroča o številu
napisanih strani.
Trikrat lahko ugibate, kako je coaching deloval name. Rezultat ste pravkar prebrali.
Pa veliko ustvarjalnosti tudi vam!
Vam tole zveni znano: imate cilj, veste natančno, kaj hočete, a ne poznate poti do tja?
Ob idejah, ki jih dobivate, se oglasi notranji ugovor, ki pravi: "Ja, ja ... ampak ..."
In ne začnete. Ne dvignete telefona, ne sedete v avto, ne napišete sporočila ...
Nekaj podobnega se dogaja učiteljici Tanji, ki je prišla na coaching.
Izziv: Njen cilj je napisati knjigo o komunikaciji učiteljev z učenci v srednji šoli. Predstavlja si,
kakšna bo naslovnica, ima naslove posameznih poglavij in kazalo. A ji ne uspe, da bi enostavno - začela. Tako se izid njene knjige odmika in odmika.
To je zanimiv izziv za coacha, saj gre za iskanje privlačnih idej na eni strani in za odstranjevanje
miselnih ovir, ki preprečujejo, da bi Tanjina ustvarjalnost stekla, na drugi strani.
Tanja se strinja, da bova uporabili malo nenavadno metodo: sedeva v nasprotni kot sobe, na
"točko v prihodnosti" z datumom 20. 2. 2011, iz katere gledava na izhodiščno točko (20. 2. 2010), torej iz prihodnosti v preteklost. Novi stol v kotu "ima" tako enak datum kot danes, le leto dni kasneje:
"Predstavljajte si, da je danes 20. 2. 2011 in je vse potekalo, kot si želite. Srečava se
in odlično se počutite. Ko sva bili zadnjič tu, je bila pred vami naporna naloga - pisanje
knjige. Zdaj je za vami, medtem ste jo lahkotno in navdušeno uresničili. Kako natančno
ste to naredili?"
Gospa Tanja me najprej začudeno pogleda, potem pa pripoveduje navdušeno o tem, kako si je
v svoj rokovnik vnesla nalogo, da bo vsak dan dve uri pisala, in to med 10. in 12. uro dopoldne.
In to tudi počela - z vsako stranjo bolj navdušeno.
"Predstavljajte si torej, da smo 20. 2. 2011 in je vse delovalo, kot si želite.
Napisali ste knjigo. Kako ste to počeli drugače kot sicer?" (Tanja razmišlja in govori
o idejah in podrobnostih - ..., nato se pogovarjava na kratko o njenem zadnjem dopustu).
Sledi še eno vprašanje: "Recimo, da ste v tem času naredili tudi kaj nenavadnega,
"odštekanega", norega, kar še nikoli niste ... Kaj natančno je to bilo?"
Tanja se začne zabavati, saj prihajajo na dan ideje, ki jih njen racionalni um nikoli ne bi predvidel.
Npr. prijateljica ji je "posodila" za teden dni apartma v Bohinju, da je lahko samo pisala, začela
je spet teči, saj takrat dobiva odlične ideje, z računalniškim programom, ki ji je všeč, naredi za
vsak dan miselni vzorec o vsebini pisanja ...
(Tako ponavljanje vprašanj pomaga svetovancu iz kroga racionalnega mišljenja. Pri tem si lahko pomagamo tudi z znanim okvirom "kot da bi" ali spodbudo "Recimo, da bi...". Seveda tako
dobljene ideje preverimo glede njihove uresničljivosti. Navadno se pojavijo prave ideje šele po
tretjem ali četrtem krogu vprašanj. Tak postopek ustvari več energije in motivacije za nalogo. )
Po postopku se vrnemo v sedanjost. Kaj je vaja povzročila pri Tanji? Sprostitev, več energije in
potrebo, da takoj začne pisati! Po dogovoru za ta teden, mi ob koncu tedna poroča o številu
napisanih strani.
Trikrat lahko ugibate, kako je coaching deloval name. Rezultat ste pravkar prebrali.
Pa veliko ustvarjalnosti tudi vam!
