Ko me je nekoč življenje pocukalo za uho, sem najprej rekla "Neee!, zakaj ravno jaz?" Potem sem zarila glavo pod blazino, da bi skrila ušesa. Ko sem vstala in šla ven, sem opazila, da ima večina ljudi tudi rdeča ušesa, le da so jih skrili pod lase, kapo ali pa si jih zatiskajo. Oddahnila sem si in se sprostila.  Spoznala sem, da je nesmiselno jokati za politim mlekom, smučati po lanskem snegu ali učiti lajati mačko.  Premik se zgodi, ko smo brez odpora pripravljeni sprejeti, kar je.

Naslednji korak je  hvaležnost za to, kar imamo zdaj: za zdrave noge, za poln hladilnik, za streho nad glavo, za čist zrak, ki ga dihamo (to ni več tako samoumevno, kajne). Mimogrede - ste kaj takega kdaj prebrali ali slišali v naših medijih?

Potem se uglasimo z novim, tako da "zamenjamo radijsko postajo", izberemo, kako se želimo počutiti - povežemo se s spomini in izkušnjami, ko:
- smo sprejeli dobro, pomembno odločitev (npr. študirala bom jezike),
- je bil nekdo presenetljivo velikodušen do nas (npr. velikanski šop vrtnic za rojstni dan od partnerja),
- je tvoja domišljija kar cvetela in si dobil "genialno" idejo za članek, knjigo, izdelek,
- si dobil, kar potrebuješ, ne da bi se moral truditi za to (novo delovno mesto, posel ...),
- si bil tako dobre volje, da te nič ni moglo zmotiti (večer z družbo v morskem zalivu),
- si se počutil popolnoma povezanega z naravo na posebnem mestu  s posebno živaljo (npr. srečanje z delfinom) ... itn. 
Seznam lahko dopolniš, zamenjaš "frekvenco" svojega počutja in ustvariš premik, saj veš: Nič ni bolj pomembnega, kot da se dobro počutim in lahko vplivam na to.